V Expanu v Murski Soboti je potekalo odprtje razstave CleanTech: Lahko tehnologija reši svet?, ki jo je organiziralo veleposlaništvo Švice skupaj s farmacevtskim koncernom Sandoz Lek in Institutom "Jožef Stefan". Na razstavi so predstavljene inovativne tehnologije za bolj trajnosten svet, med katerimi sta tudi sistem za podporo pri odločanju v trajnostnem kmetijstvu, podprtim z umetno inteligenco, in pametni sistem za spremljanje čebeljih družin, ki ju razvijamo na IJS pod koordinacijo prof. dr. Marka Debeljaka in doc. dr. Antona Gradiška. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali direktor IJS prof. Boštjan Zalar, predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc in Gnanli Landrou, soustanovitelj trajnostnega švicarskega podjetja Oxara. Razstava bo v Expanu odprta do januarja, nato pa se bo preselila v Celje. V torek, 26. novembra ob 18. uri bo IJS v okviru razstave v Expanu pripravil okroglo mizo o prihodnosti kmetijstva. Na njej bosta sodelovala tudi sodelavca prof. dr. Marko Debeljak in doc. dr. Anton Gradišek.

Raziskovalci Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in prof. dr. Leon Cizelj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" so v reviji International Journal of Plasticity predlagali nov model za napovedovanje lokalizacije plastične deformacije v polikristalnih agregatih pod mehansko obremenitvijo. Model je posebej primeren za materiale, ki pri obremenitvi kažejo mehčanje, kot so kovine izpostavljene nevtronskemu obsevanju. Takšni materiali lahko razvijejo pasove lokalizirane deformacije na ravni kristalnih zrn, kar vodi do koncentracije napetosti na mejah zrn in kasneje do nastanka razpok. Numerična implementacija modela je bila izvedena v lastni računski kodi s pomočjo hitre Fourierjeve transformacije. Metoda učinkovito odpravlja numerične nestabilnosti povezane z lokalizacijo in omogoča regularizacijo nastalih pasov. Ti pasovi so neodvisni od ločljivosti mreže, njihova oblika in porazdelitev pa sta določeni z enim samim nelokalnim parametrom modela. Razumevanje nastanka lokaliziranih pasov v obsevanih materialih je izjemno pomembno z vidika napovedovanja življenjske dobe reaktorskih komponent.

Center za Razvojno Inovacijsko partnerstvo na Institutu "Jožef Stefan" je tudi letos, že tretje leto zapored, organiziral mednarodni dogodek Innovation Day Ljubljana, ki so ga pripravili v sodelovanju s SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP Pametna mesta in skupnosti, SRIP Zdravje – medicina ter z EIT Manufacturing, EIT Health in SPIRIT Slovenija. Osrednja tema dogodka so bile napredne proizvodne tehnologije za pametna mesta in zdravje skupnosti. Poleg raziskovalk in raziskovalcev iz instituta so se dogodka udeležili tudi govorci in gostje iz Slovenije in tujine, kar je dodatno obogatilo mednarodno razsežnost dogodka. V uvodnem nagovoru sta zbrane nagovorila predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič in član upravnega odbora EIT dr. Mark Boris Andrijanič. Dogodek je udeležencem ponudil priložnost za mreženje z vodilnimi predstavniki industrije in akademije tako doma kot v Evropi, vzpostavljanje novih poslovnih in raziskovalnih povezav ter sodelovanje v interaktivnih okroglih mizah.

Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 v Kongresnem centru Brdo podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Denis Golež z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke dr. Nerea Sebastian Ugarteche z Instituta "Jožef Stefan", Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa prof. dr. Igor Muševič z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Nagrade so podelili direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar, dekan FMF UL prof. dr. Janez Bonča in predsednik Odbora za podelitev prof. dr. Peter Prelovšek. Blinčeve nagrade se podeljujejo od leta 2019 z namenom, da bi spodbudile in nagradile raziskovalce v Republiki Sloveniji za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike ter da bi obudile spomin na enega najprodornejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca.

Na Kolokviju 13. novembra 2024 v nabito polnem Peterlinovem paviljonu je Institut "Jožef Stefan" skupaj s FMF UL gostil Nobelovega nagrajenca za fiziko. Prof. Anton Zeilinger je v svojem predavanju z naslovom Kvantna prepletenost, osnove in eksperimenti govoril o dveh kvantno mehanskih pojavih. Prvi je prepletanje, najbolj temeljni kvantno mehanski pojav, proti kateremu je imel Albert Einstein veliko pripomb. Drugi pojav prihaja iz znanstvenofantastične literature in v našem mikroskopskem svetu še ne obstaja. Obstaja pa v kvantnem svetu. To je kvantna teleportacija. Prof. Zeilinger z Univerze na Dunaju in Avstrijske akademije znanosti je veliko prispeval k eksperimentalnim prikazom obeh pojavov, njegovo delo pa mu je leta 2022, skupaj z Alainom Aspectom in Johnom F. Clauserjem, prineslo Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave prepletenih fotonov, kršitev Bellovih neenakosti in pionirskih raziskav na področju kvantno-informacijske znanosti. Posnetek zanimivega predavanja lahko pogledate na povezavi.

V oktobru 2024 je na Kreti v Grčiji potekala konferenca SIPS 2024 - Sustainable Industrial Processing Summit and Exhibition, posvečena trajnostnim industrijskim procesom. Na konferenci so se zvrstila plenarna predavanja številnih Nobelovih nagrajencev ter več multidisciplinarnih znanstvenih simpozijev. Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so se z vabljenimi predavanji udeležili simpozija SISAM (Science of Intelligent & Sustainable Advanced Ferromagnetic and Superconducting Magnets), ki je bil posvečen prof. dr. Ludwigu Schultzu, zaslužnemu profesorju Inštituta za kovinske materiale in fiziko kovin na Tehnični univerzi v Dresdnu. Sodelavec IJS dr. Tomaž Tomše je na konferenci prejel prestižno nagrado Wutrich International Young Star Award za izjemne znanstvene dosežke na začetku kariere, ki jo letno podeljuje organizacija FLOGEN Sustainability Network. Raziskovalno delo dr. Tomšeta vključuje razvoj novih strategij izdelave trajnih magnetov tipa Nd-Fe-B preko inovativnih postopkov hitre konsolidacije magnetnih prahov z zmanjšano vsebnostjo kritičnih surovin.